21. februar 2013
15.00 ► Atrij ZRC
SODOBNI PLES IN AVTONOMNE PLESNE PRAKSE
(okrogla miza, moderira Rok Vevar)
Sodelujejo: Mala Kline, Katja Legin, Tomi Janežič, Jurij Konjar
V zgodovini sodobnega plesa spremljajo umetniška dela, estetske in kulturne kontekste že od konca 19. stoletja dalje različne avtonomne prakse (telesne in terapevtske tehnike, prakse zapisovanja, beleženja in arhiviranja plesa, različne funkcije plesa v najrazličnejših družbenih skupinah itn.), na katere se pogosto pozablja pri zgodovinjenju, refleksiji in mišljenju plesa. Te prakse imajo močan vpliv na umetniško kreativnost in produkcijo ter temperiranje kulturnih kontekstov, vendar so slabo vidne, slabo prepoznavne in neafirmirane.
22. februar 2013
15.00 ► Atrij ZRC
ZGIBATI TRENUTEK – PISATI PLES
(okrogla miza, moderira Andreja Kopač)
Sodelujejo: Petra Pogorevc (MGL), Maja Delak (Zavod Emanat), Suzana Koncut (prevajalka), Amelia Kraigher (Zavod Maska Ljubljana), Janez Janša (Zavod Maska Ljubljana)
Predstavitev založniških programov s področja sodobnega plesa in vpogled v slovenski kontekst: inventura, smernice in potrebe Zgibati trenutek – pisati ples je okrogla miza, na kateri bo poleg predstavitve programa založniške dejavnosti potekal tudi pogovor o aktualnih vprašanjih na tem področju. Cilj pogovora je povabiti vse ključne vodje založniških programov na področju sodobnega plesa v Sloveniji, ki delujejo v okviru zavodov Maska in Emanat, Knjižnice Mestnega gledališča Ljubljanskega in Javnega sklada za kulturne dejavnosti, kot tudi avtorja, ki je pred kratkim izdal lastno knjigo na temo sodobnega plesa. Po pregledu založniških programov in projektov ter njihovih specifičnih uredniško-založniških politik bomo v pogovoru skušali opredeliti, katere pisave v domačem plesnem kontekstu manjkajo in zakaj, kako so vplivale na mišljenje in ustvarjalnost sodobnega plesa oziroma zakaj niso. Dotaknili se bomo tudi periodičnega kritiškega pisanja in skušali ugotoviti, v kakšni »kondiciji« je v tem trenutku.
23. februar 2013
15.00 ► Atrij ZRC
ČASI IN RAZLOGI UMETNIŠKIH KOLEKTIVOV V PLESU IN SCENSKIH UMETNOSTIH
(okrogla miza, moderira Rok Vevar)
Sodelujejo: Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Martina Rusham, Goran Bogdanovski (Fičo Balet), Miha Pribošič (Fičo Balet), predstavnik Bitnamuna in EKG-ja
V zgodovini sodobnega plesa in scenskih umetnosti zadnjega stoletja so imeli umetniški kolektivi različne razloge in funkcije, organizacije časa in prostora ter metode in pogoje dela. Kulturni konteksti so proizvajali zelo različno mišljenje skupnega dela, pri čemer so umetnike v kolektive kdaj povezovale povsem spontane oblike srečanj, drugič zelo načrtovani metodični umetniški kodeksi, tretjič povsem ideološki ali nazorski temelji, četrtič (nezadostni) produkcijski pogoji in specifične organizacije delovnega časa. Kaj je z umetniškimi kolektivi danes? Kako so organizirani? Kaj si želijo doseči? Kako razumejo skupno v opoziciji do posameznega ali individualnega? Na kakšne načine so vidni? Ali generirajo določene identitete in kako te komunicirajo z občinstvi? Kako je umetniška kolektivnost reflektirana v svojih občinstvih?
22. in 23. februar 2013
od 10.00 do 13.00 ► Atrij ZRC
BOND, JAMES BOND V KULTURI ALI “KDO BO KOGA POKLICAL”
(Delavnica s Klausom Ludwigom)
Producent kot reaktivni agent, ki je učinkovit v vsaki situaciji. Kako lahko produktivno spremenimo ustaljeni način komuniciranja med umetniki in producenti ob dejstvu, da v pogodbah ni nikakršnih konkurenčnih klavzul in da so umetniki na področju sodobnega plesa praviloma samozaposleni? Klaus Ludwig bo na delavnici na ta vprašanja odgovarjal z modelom fleksibilnih storitev, prilagojenim potrebam posameznega umetnika, ter z artikulacijo naslednjih kategorij: odprt dialog, deljena odgovornost, fleksibilnost, menjavanje vlog, artikulacija umetnikovih potreb in zahtev, odgovornost odločevalcev pri produkciji, dialog s partnerji, koproducenti in vodji prizorišč o različnih načinih sodelovanja in sedem magičnih besed.
Multipraktičnost in multifunkcionalnost delavcev na področju sodobnega plesa sta dobili v Sloveniji drastične razsežnosti. Produkcija je okupirala kreativnost. Rezultat: ne kličejo producenti umetnikov, ampak umetniki producente. Pomeni to odsotnost umetniških vodenj? Belgijski kultipraktik Klaus Ludwigbo na delavnici z nami delil izkušnje z vzpostavljanjem belgijske agencije Caravan Productions, ki servisira umetnike s področja uprizoritvenih ter hibridnih sodobnih umetnosti in ponuja fleksibilne storitve.
Na konkretnem primeru bo Klaus Ludwig poskušal odgovoriti na vprašanje, kako se nepredvidljivi in neizmerljivi umetniški proces prepleta s preračunljivim in strateškim procesom kulturne produkcije, ki želi odpirati nova polja za umetnost in njeno občinstvo? Naslednji dan bodo imeli udeleženci delavnice možnost skupaj z Ludwigom izpopolnjevati in optimizirati svoje projekte in reševati produkcijsko-vsebinske probleme, ki se pri njih pojavljajo.
Delavnica bo potekala v angleškem jeziku. Udeležba je brezplačna.
Prijave na: sonja.velkavrh@gibanica.eu
Organizira: Društvo za sodobni ples Slovenije v okviru Gibanice in Mreže sodobnega plesa
Od 21. februarja 23. februarja 2013
► Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
Miha Fras: KOT DA NIHČE NE GLEDA II
Fotografska razstava
Miha Fras je fotograf že več kot dvajset let. S fotografskim aparatom je stopil na oder sveta uprizoritvenih umetnosti in se še posebej posvetil dokumentiranju plesnih predstav večine domačih sodobnih plesnih ustvarjalcev in plesni fotografiji. Že dvajset let je redni sodelavec revije Mladina. Trenutno dela kot svobodni fotograf. Svoja avtorska dela razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah.
Od 21. februarja do 23. februarja 2013
► Atrium ZRC
VIDEO KNJIŽNICA ROKA VEVARJA
Atrij ZRC V zadnjih letih sem kot plesni teoretik in zgodovinar začel ustvarjati svoj lastni avdio-vizualni arhiv, ki vsebuje plesne filme, posnetke predstav, dokumentarce o koreografih ali plesnih fenomenih, pa tudi vrsto gradiv, ki so s sodobnim plesom na različne načine povezani: zgodovine arhitekture in vizualnih umetnosti, performansa idr. V času Gibanice bo moj arhiv na voljo obiskovalcem, hkrati pa bom na voljo tudi sam, da jih z njim seznanim ali pospešim dostop do specifičnih tem.
Zgodovine umetniškega plesa 20. stoletja in filma lahko razumemo tudi kot hrbtno stran istega pojava ali istega izvora, saj je obe umetniški praksi omogočil tehnološki razvoj industrijske revolucije in spremembe v družbi 19. stoletja. Prav zaradi tega je bil določen del sodobnega plesa filmsko tudi razmeroma dobro dokumentiran. Za poučevanje in lastno razjasnitev nekaterih dilem v zvezi z zgodovino plesa se mi je arhiv avdio-vizualnih gradiv na neki točki zazdel smiseln in uporaben. Obljubil sem si, da ga delim z zainteresiranimi, dokler v Sloveniji ne bo institucije, ki bi uporabnikom omogočala dostopa do tovrstnih gradiv.