23. februar 2013
17.00 ► Cankarjev dom, Linhartova dvorana
Foto: Petra Štrukelj
Prvi solo plesalke, koreografinje in performerke Leje Jurišić z naslovom R’z’R iz leta 2005 morda ni tako odmeval, kakor bi si v resnici zaslužil, vendar je z njim umetnica stopila na nezadržno avtorsko pot in v zadnjih letih ustvarila v različnih zasedbah serijo izvrstnih predstav. Njen drugi solo Balet upora je že v svojem naslovu nekakšen oksimoron in zdi se, da Lejo Jurišić v odnosu med umetnostjo in uporom zanima prav neka paradoksalnost, nezmožnost političnega v določenem koreografskem dispozitivu. Četudi so njene plesno-glasbene reference evropske (glasba skladatelja Georghea Antheila za Légerjev Ballet Mécanique, Valentine de Saint-Point), se zdi, da se navezujejo na tisto paradigmo plesne zgodovine, ko se je ples odzival na svoj družbeno-politični in ekonomski kontekst, kar se je zelo intenzivno dogajalo na plesno-delavskih odrih v dvajsetih in tridesetih letih v ZDA. Balet upora Leje Jurišić je mogoče brati prav v navezavi na množico solov, ki so jih aktivistične plesalke ustvarjale v tem obdobju.
Koncept : Leja Jurišić & Petra Veber
Koreografija in izvedba: Leja Jurišić
Scenografija, kostumografija in oblikovanje svetlobe: Petra Veber
Asistentka kostumografije: Amanda Kapić
Glasba: George Antheil – Ballet Mécanique (1924): Rekonstrukcija in kompozicija: Maurice Peress, Nimbus Records (1992)
Tehnični direktor: Borut Cajnko
Zvočni tehnik: Luka Curk
Izvršni producent: Žiga Predan
Produkcija: Pekinpah / Kink Kong
Koprodukcija: Tanzquartier Wien, Hellerau Europäisches Zentrum der Künste Dresden, Dansens Hus Stockholm
S podporo: Modul-dance
50 minut.