Gibanica pred Gibanico 2019

Gostje na razpravi bodo:

• Dragana Alfirević, plesalka, koreografinja, koordinatorica mednarodne platforme Nomad Dance Academy ter so-kuratorica in so-producentka Cofestivala
• Leja Jurišić, plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja ter umetniška sodelavka festivala Spider, Ljubljana
• Uroš Kaurin, igralec in performer, član Lutkovnega gledališča Maribor in umetniški sodelavec zavoda Moment, GT 22 Maribor

Razpravo vodi: Alma R. Selimović, producentka pri zavodu Bunker in umetniška vodja festivala Drugajanje

Izhodiščno vprašanje, ki si ga bomo na razpravi zastavili, je, kako se lahko sodobna angažirana umetnost reflektira skozi sodobni ples? In nadaljevali z nizom vprašanj, na katera bo vsak od izbranih govorcev oziroma govork, priznanih slovenskih in mednarodnih ustvarjalcev, skušal misliti v prvi vrsti iz svoje lastne perspektive, kot tudi iz vidika celotnega polja praks, ki v svoje izhodišče postavljajo telo posameznika / posameznice kot subjekt akcije in hkrati objekt ideologije. Kje in na kakšen način se stekajo umetnost in aktivizem, politika in estetika, boj in spektakel, performans in plesne predstave ter na drugi strani –  ulica? Kdaj angažirano družbeno delovanje preide v polje umetnosti in kdaj umetnost preide v neposredno politično akcijo? Ali lahko napovemo posledice angažiranega delovanja ali aktivizma v umetnosti? Katere so sodobne oblike ustvarjalnosti kot oblike »upora do sedanjosti«? Kdaj in kako je posredovano politično sporočilo skozi umetnost?

Vabljeni Vsi, ki vas to področje zanima in navdihuje! Pridružite se nam in aktivno sodelujte v razpravi!

Organizacija: Društvo za sodobni ples Slovenije in Platforma sodobnega plesa  (Plesna izba Maribor)

V sodelovanju: II. Gimnazija Maribor

Kuratorske prakse na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti v slovenskem prostoru še niso precej raziskane in če upoštevamo dejstvo, da kritične institucije na področju umetnosti čedalje hitreje izginjajo, se zdi potrebno odpreti prostor za generiranje novih načinov delovanja in premisliti o praksah, ki se morda nagibajo bolj v smeri eksperimentalnih pristopov, tako v vsebinskem kot političnem smislu, ter se intenzivneje povezujejo z umetniki in umetniškimi procesi. V praksi bi to pomenilo vzpostaviti možnosti za bolj diskurzivno in performativno kuriranje, kolektivno umetniško raziskovanje, rekonfiguracijo razmerij med umetniki, kuratorji in drugimi strokovnjaki ter misliti sam kuratorskih proces skozi pomembne družbene teme.

»Kuratorska študija« je zastavljena kot dvodnevno srečanje, kjer bomo preizpraševali različne prakse, tekste in razpirali sklope vprašanj, ki bodo med drugim narekovali tudi sam proces dela: Kako danes razumemo koncept »curare«/ »skrbeti za«? Kako se v okviru ideje kuratorskega programa izražajo politični odzivi? Kako razmišljati o kuratorskih konceptih tako znotraj umetniškega polja kot širših družbenih tem? Kakšne institucije potrebujemo in katere metode dela bi naj te institucije podpirale, producirale, preizpraševale? Kako se vzpostavlja in uporablja kritični potencial organizacij v različnih produkcijskih pogojih? Ali umetniške institucije nagovarjajo družbeno tkivo oziroma ali izgovarjajo družbeno realnost in kako se na to odzivajo kuratorske strategije? Ali si želimo sprememb?…

Petra Hazabent je nagrajena producentka na področju sodobnih plesnih umetnosti (nagrada Ksenije Hribar 2015), raziskovalka kulturnih politik in kuratorica, ki je v letu 2017 zaključila specializacijo na prvem evropskem mednarodnem študiju kuratorstva na Univerzi v Salzburgu in Univerzi v München-u (LUM) “Kuratieren in den szenischen Künsten”, za kar je med drugim prejela tudi prestižno štipendijo Allianz Kulturstiftung-a. Pred petimi leti je so-ustanovila Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB, ki je zrastlo iz desetletne tradicije mednarodnega festivala eksperimentalnega giba. Trenutno kurira Sezono sodobnih uprizoritvenih umetnosti “Nagib na oder” v Mariboru, katera je bila predhodno od leta 2005 najprej zasnovana kot (klasičen) večdnevni festival, nato kot parkour oziroma večtedenski sodobno-plesni dogodek različnih ustvarjalnih procesov ter do danes kot prvi kontinuiran program, ki v drugem nejvečjem mestu v Sloveniji zapolnjuje manjko celoletnega dogajanja na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti. V desetih letih svojega profesionalnega delovanja je inicirala različne kuratorske koncepte in (mednarodne) programe, s katerimi si med drugim prizadeva preizpraševati ter raziskovati razsežnosti kuratorskega procesa.

Organizacija: Društvo za sodobni ples Slovenije in JSKD

Na delavnici plesne kritike, ki jo bo vodil Rok Vevar (začasni slovenski plesni arhiv), se bodo slušatelji s pomočjo avdio-vizualnih gradiv seznanili z nekaterimi osnovnimi estetskimi paradigmami sodobnega plesa 20. in 21. stoletja ter s teoretskimi kategorijami, problemi in pojmi, s katerimi je mogoče odrske in studijske sodobnoplesne prakse razumevati, misliti in razvijati. Delavnica bo omenjene kategorije, probleme in pojme navezala na izbrane primerke modernih, postmodernih, postmodernističnih in sodobnih umetniških, estetskih in kulturnih paradigem plesa: 1. zgodnji moderni ples ameriških in evropskih plesnih solistk ter njihovih šol in ansamblov; 2. Austruckstanz in ples Weimarske republike (Rudolf Laban, Mary Wigman, Gret Palucca, Valeska Gert, Harald Kreutzberg idr.); 3. rusko baletno avantgardo (Ballets Russes; Mihail Fokin, Vaclav Nižinski, Bronislava Nižinska, Léonide Massine, George Balanchine idr.); 4. evropsko plesno avantgardo (konstruktivizem, futurizem); 5. ameriški moderni ples (Martha Graham, Doris Humphrey, Charles Weidman, Eric Hawkins, Hanya Holm, Alwin Nikolais, Merce Cunningham, afroameriški plesni modernizem, ples ameriškega delavskega gibanja); 6. povojni plesni ekspresionizem (Japonska, Južna Amerika); 7. ameriški postmoderni ples (Anna Halprin, James Waring in koreografski krog Judson Dance Theatre; Yvonne Rainer, Steve Paxton, Trisha Brown, Lucinda Childs, David Gordon, Deborah Hay, Elaine Summers idr.); 8. razvoj somatskih (Feldenkreis, Alexander, Cohen idr.) in avtonomnih gibalnih praks (release, kontaktna improvizacija, body-mind centering itn.); 9. plesno in gibalno gledališče (Pina Bausch, evropski val gibalno-plesnih kolektivov v 80. letih); 10. novi val evropskega in kanadskega sodobnega plesa 80. in 90. let (flamski, francoski, britanski, nemški, portugalski, slovenski ples) ter 11. fenomene »konceptualnega plesa«, »post-plesa« (angl. post-dance), »koreografije kot razširjene prakse« ali sodobnega plesa kot vrste koreografskih praks sodobnih umetnosti, ki ne pripadajo več nujno gledališkim kontekstom. S pomočjo izbranega korpusa se bodo udeleženci delavnice pogovarjali o njihovi močni kritiški rabi.

Organizacija: Društvo za sodobni ples Slovenije

V sodelovanju: MSUM (Začasni slovenski plesni arhiv)